Dragi moji Ljudje! ❤
Od kar so se razmere začele zaostrovati sem se počutila dolžno, da vam napišem kaj lepega, vzpodbudnega in optimističnega… pa ni šlo. FB je bil poln domala enakih vsebin in večina se je osredotočala na površinsko stanje trenutka. Po ne vem koliko letih sem začela gledati poročila in skušala slišati neizrečeno. Bolj kot zapise, sem brala komentarje ljudi. Zdelo se je, kot da sedim na nekem balkonu in od daleč opazujem dogajanje. Spraševala sem se, če ljudje res vidijo samo to, kar kažejo navzven?
Razmišljala sem, koliko ljudi bo prisiljenih v zavedanje, da so starši? Koliko partnerjev bo ugotovilo, da je bil “nimam časa” zgolj izgovor in beg od resnice? Koliko ljudi se bo zavedlo, da živijo v napačnih odnosih? In koliko ljudi bo spoznalo, da ima odličnega partnerja/ico, pa se tega prej sploh niso zavedali?❤ Koliko ljudi bo ostalo čisto samih? Koliko otrok, ki jim je bila šola zatočišče, bo primorano ostati v družinah, kjer vladajo nasilje in zlorabe? Kako bodo preživeli ljudje, ki že tako komaj lovijo začetek s koncem meseca in nimajo svojcev, ki bi jim lahko pomagali? Kako bodo preživeli ljudje, ki že tako komaj lovijo začetek s koncem meseca in nimajo svojcev, ki bi jim lahko pomagali? Kaj bo, ko se bo polegel adrenalin in bo prišlo na vrsto malodušje, otopelost, depresije? Koliko ljudi bo začelo razmišljati dva koraka naprej… kaj bo, ko bo konec vsega tega?
Koliko smrti bo terjala corona in koliko samomorov bomo našteli zaradi zloma gospodarstva, ki neizogibno sledi? Kaj se skriva za vsemi političnimi potezami in igro, ki jo prirejajo za nas? Zakaj novinarji ne morejo več odprto postavljati vprašanj? Zakaj si je vlada dvignila plače in vso pozornost javnosti preusmerila v to? Zato, da ne bi opazili, da je prevzela celoten nadzor nad izvajanjem državnega proračuna? Da ne javnost in ne parlament ne bo imel več vpogleda v porabo? Zakaj vpoklic vojakov? Pa ves blef okoli mask…
Uff… radovednost in nemoč sta se mešali z jezo, ki jo je neodgovornost ljudi, ki so se prosto družili (nekateri celo tudi, ko so vedeli, da so okuženi!) še stopnjevala. Spraševala sem se, če so mar ljudje v vsej svoji duhovni rasti zares naredili glavni povzetek, da so pomembni samo oni sami?? So res tako butasti, da ne razumejo, da je samodisciplina namenjena zaščiti njih samih in ljudi, ki jih imajo radi? Mar nekateri res še kar ne dojamejo, da je moč v sodelovanju? Da nič ne pomaga, če se 80% ljudi drži pravil, tistih 20% pogumnežev pa jih nonšalantno krši? Mar res ne štekajo, da s svojim “pogumom” (ki je btw, zgolj krik ega!!) zjebejo vse ostale, ki se trudimo, da bi bilo te gripe, pljučnice (ali karkoli že ta koronavirus je!) čimprej konec in bi se življenje lahko vrnilo v normalne tirnice?? Ja, seveda bi lahko obvladala vse te svoje občutke. Seveda bi jh lahko preokvirila in pogledala na situacijo iz drugega zornega kota in tudi sem… ko sem oddelala ta proces.
Veste, ta naučen optimizem in pozitivna naravnanost nista ok. Preprosto zato, ker ima prav vsako čustvo in občutek svojo nalogo in je v danem trenutku, kljub negativnemu prizvoku pozitivno in verjetno daleč najbolj koristno… tudi strah, gnev, malodušje in jeza. Dovoliti si moramo vse te občutke, ker nam tudi ti pomagajo obdržati pravo smer. Ker zaradi njih vemo, kaj ni prav. Ker zato, ker se ob njih ne počutimo dobro, poiščemo poti, ljudi in dejavnosti, ob katerih se.
Dovolite si orkane, ki jih čutite v sebi, a zavedajte se tudi, da je orkan kratkotrajen, zato tudi za vas ni smiselno, da v taksnih občutkih ostajate predolgo…
Po Kacinovem:”Potrudili se bomo, da vas čez vikend ne bomo vznemirjali, vi pa uživajte, dokler še lahko…”, sva šli z Missy na sosednji hrib. Sicer obljudene strme poti so samevale in sonce se je počasi začelo pripravljati k zahodu. En tak čuden, grozeč mir. V naslednjem trenutku je močno zapihalo, drevesa so se zazibala, gozd je spregovoril in čez nekaj minut je že močno deževalo.
Za trenutek sva obstala… jaz in čas. Vame se je naselil globok notranji mir, zavedanje, ki ga želim deliti tudi z vami.❤
Dragi moji… prihaja čas, ko bo treba (brezkompromisno!) moč poiskati v sebi.
Na veljavi bodo spet pridobili sočutje, solidarnost, prijaznost, iznajdljivost, doslednost, srčnost in empatija. Socialna osama je v resnici veliko darilo vsakemu posamezniku. Čas za inventuro, čas za načrtovanje sprememb. V nekatere bomo prisiljeni, druge bomo naredili z željo po boljšem jutri. Postalo nam bo jasno, kako malo v resnici potrebujemo za kvalitetno preživetje. Nekateri bodo ugotovili, da kljub vsemu kar imajo, nimajo nič in spet drugi, da kljub temu, da nimajo praktično ničesar, imajo vse. Oboje je dobro. Prvi bodo lahko spremenili, kar je treba, drugi bodo v globoki hvaležnosti našli svoj mir in moč za nadaljne korake.
Precej vseeno je, kaj dela politika, ker ima na naša življenja neprimerno manjši vpliv, kot ga imamo mi sami. Ves čas imejte v mislih, da se življenje ne dogaja nam, ampak ZA nas in zato, ne lahko, ampak moramo (!) vsako situacijo obrniti sebi v prid, se iz nje nekaj naučiti, zaradi nje postati boljši. Nehajte se spraševati kaj bi bilo, če ni bilo in kaj bo, če bo, ne sprenevedajte se in se ji ne poskusajte izogniti, ampak situacijo “zagrabite”, se soočite z njo in ukrepajte. Ne tako, kot je najlažje ali najbolj priročno, ampak tako, kot JE PRAV! Čeprav se morda zdi drugače, je veliko bolj, kot to, kako se bo neka situacija iztekla, pomembno to, da v njej naredite čisto vse in najboljše kot v danem trenutku zmorete in znate.❤️
Ne oklepajte se ne stvari, ne ljudi, ne projektov. Kar mora oditi, bo odšlo in kar mora priti, bo prišlo.
To smo vedeli, še preden se je 2020 začelo, čeprav si nismo znali predstavljati, da bodo “lekcije” tako intenzivne in udarne. Tokrat zares ni poanta v tem, da se z vsemi močmi trudimo nekaj obdržati.
Če tega do sedaj še niste počeli, je ZDAJ skrajni čas, da se začnete posvečati ODNOSOM (najprej tistemu s samim sabo). Pozabite na tekmovalnost, zamere, privoščljivost, obsojanje in zavist. Raje združite svoje moči in če nekomu ne morete narediti nekaj dobrega, mu vsaj škodite ne.
Kritične situacije lahko prinesejo veliko več lepega in dobrega, kot slabega. V najtežjih trenutkih se rojevajo najboljše ideje, izbirajo najboljše poti, pletejo najmočnejš vezi in rojevajo najlepše ljubezni.
Razmišljajte nekaj korakov v naprej in se skušajte prilagoditi spremembam, ki bodo sledile, sicer pa uživajte v inventuri svojega življenja, pa četudi ste bili sicer navajeni reči pometati pod preprogo.
Največ, kar lahko v tem trenutku naredite zase in za svet je, da poskrbite, da boste ostali zdravi in v dobri kondiciji! Jejte vitamine in zdravo hrano, veliko se gibajte in ne zapadajte v strah in paniko, ampak negujte svojo moč za takrat, ko jo boste res potrebovali. Vse bo natanko tako, kot mora biti, vi pa ste dovolj močni, da boste zmogli vse!
Nekateri kujejo konstrukte, a se hkrati ne zavedajo, da so sami del še večjega konstrukta… ne obsojajte jih, razodelo se jim bo na način, ki ga bodo razumeli. Ko bo čas.
Čas je tudi, da se vsi (ki se doslej še niso‼) zavejo, da smo mi del narave ter, da je Zemlja naša gostiteljica in ne mi njeni lastniki.
Dobro izkoristite to obdobje. Uživajte v krogu svojih najbližjih. Pogovarjajte se, družite, kuhajte skupaj in počnite vse, za kar vam sicer zmanjka časa.
Obstaja veliko ljudi, ki ne morejo biti s tistimi, ki jih imajo radi.
Eno je biti daleč in vedeti, da se v vsakem trenutku lahko vsedeš na letalo, drugo pa, biti daleč stran in imeti zaprte meje. Pomislite na to, ko boste že malo naveličani bližine svojega partnerja.
Ljudje dragi, bodite Človek Človeku, poiščite svojo notranjo moč, bodite prizanesljivi, sočutni in pripravljeni pomagati.
In… bodite hvaležni za vse kar imate in za vsa spoznanja, ki prihajajo. ❤️
OSTANITE ZDRAVI in OPTIMISTIČNI.
VSE BO DOBRO!
P.S. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, trgovcem, varnostnikom, poštarjem, gasilcem, dostavnim službam, bencinskim servisom in vsem, ki v tem trenutku skrbite, da naše življenje teče kar se da normalno! 🙏❤️
