Lajf je včasih res za*eban!

Lajf je včasih res za*eban!

Tole se je zapisalo in komu bo zagotovo prišlo prav.😊

Obstajajo ljudje, ki se ves čas ukvarjajo s tem, kaj počnejo drugi, kaj se jim dogaja, kaj se jim bo zgodilo in kako bodo kaznovani. Zlovešče prežijo in sodijo, hkrati pa slepo, brez svojega mnenja in razmišljanja sledijo najglasnejšim.😏

Ostajajo na površini in niti ne opazijo, kdaj je življenje spolzelo mimo njih.😒

In obstajajo tudi drugi.❤️

Takšni, ki ostalim želijo dobro in ki se trudijo vsak dan biti vsaj malo boljši, kot so bili včeraj.

Takšni, ki o stvareh in situacijah razmišljajo in jih skušajo razumeti.

Ki se zavedajo, da morajo sami poskrbeti zase in da sreča privilegij izbrancev, ampak dolžnost slehernega.

Sprašujejo se, kaj je njihovo poslanstvo, iščejo svoj namen in razmišljajo, kaj lahko dajo svetu in drugim ljudem.

Takšni ljudje vzamejo stvari v svoje roke, se vanje poglobijo in svoje življenje dejansko ŽIVIJO in ne zgolj preživljajo.

Za te druge, je včasih življenje težko. Včasih, tako prekleto težko, da bi ga želeli končati.

Pridejo trenutki, ko se jim zdi, da se jim čisto vse, kar se dotaknejo, podre. Včasih se jim zdi, da nikoli ne bodo splezali iz brezna, v katerega so padli, ko so sledili svojemu srcu in sanjam. Obtožujejo se, ker so razočarali in prizadeli ljudi, ki jih imajo radi in so jim želeli pomagati.

Z občutki sramu sklanjajo glavo pred mnogimi, ki iz udobja varnih naslonjačev s prsti kažejo nanje in se posmehujejo njihovim padcem in neuspehom.

Včasih je situacija tako težka in na videz brezizhodna, da si želijo vreči puško v koruzo, se umakniti in se oviti v temo, kjer jih ne bi našel nihče…

Poslušajte dobro, predvsem, VI, DRUGI ‼️

Lajf je včasih res zaje*an! 😡

In ne, ni vedno pravičen!

Ampak na koncu se vedno vse postavi na svoje mesto! ❤️

Če je treba, si vzemite nekaj časa (“nekaj” ne pomeni tri leta … sam povem 😇) in se umaknite vase, da si naberete moči.

Če je nujno, zamenjajte pot (to ni sramota, ampak modrost ‼️), prosite koga za pogovor in nasvet, če je treba, se zjokajte na prijateljevi rami, ampak nikoli, NIKOLI, N I K O L I NE OBUPAJTE!

Nikar ne postanite eni tistih, ki zaradi strahu ostajajo na površini in življenje opazujejo od daleč, mislec, kako dobri so … v resnici pa se Življenja niti dotaknili niso, ker za kaj takega niso, in verjetno nikoli ne bodo, imeli poguma!

Ne dovolite si, da vam sodijo ljudje, ki celo svoje življenje hibernirajo in so sami sebi namen!

Ne trudite se ugoditi vsem (rezultat zagotovo ne bo primeren vloženemu trudu!), raje se potrudite narediti tisto, kar veste, da je prav.

Premikajte se v smeri vaših ciljev – pa čeprav tako počasi, da boste imeli občutek, da bi vas prehitel se polž. Zaupajte procesu življenja, poslušajte svojo glavo in občutke, predvsem pa iščite, se osredotočajte in pričakujte REŠITVE in DOBRE STVARI!

Dovolite, da vam kdo pomaga, vas opogumi in vlije upanje.

Ko bo najhujše za vami, boste tudi vi, z nasmehom in ponosom, lučka nekomu, ki jo bo v tistem trenutku potreboval.❤️☀️

Gradite odnose … najprej tistega s samim sabo, ker na neki točki vsak od nas ugotovi, da je le ta najpomembnejši in osnova za vse ostale.

Dragi moji, zavedajte se svoje veličine, hkrati pa tudi majhnosti in minljivosti.

VSE BO DOBRO.

Svetloba je še vedno premagala temo.

Naj vas vodita ljubezen in prijaznost. ❤️.

Ni komentarjev

Objavi komentar