Nikoli ne obupajte!

Nikoli ne obupajte!

Nekatere izpite sem opravila z odliko, na enem sem pogrnila na polni črti, nekaj sem jih zvozila zelo zadovoljivo in kakšnega povprečno.  🙂 
Sebe in ljudi sem spoznala še malo globlje, predvsem pa sem se naučila, da niti ena stvar, ki jo naredimo zaradi strahu, občutka slabe vesti, krivde ali želje, da bi nekomu ustregli, nima in ne more imeti dobrega izida (pa čeprav se včasih na prvo žogo zdi drugače) in da moramo najprej biti odgovorni sami do sebe.  Pa tudi, da je potrpežljivost “božja mast” in da nič ni, kot se zdi, pa da je vse rešljivo.  🙂
Tujina ti dokaže, da smo si vsi ljudje zelo podobni, hkrati pa ti pokaže, kako zelo majhen in nepomemben v resnici si. Zanimivo je, kako ti prav spoznanje o tvoji nepomembnosti prinese zavedanje tvoje pomembnosti in občutek svobode…  <3 
Stvari in situacije dobijo čisto drugo perspektivo in lestvica prioritet se zelo spremeni. 
V nekem trenutku ti postane jasno, da je mogoče resnično čisto vse, kar si srčno želiš in v kar verjameš. 
Ko si popolnoma nemočen, spoznaš svojo resnično moč in v danem trenutku se zaveš pomena neštetokrat izgovorjenih besed – da je vsaka stvar za nekaj dobra in da je vsak človek, vsaka situacija, v resnici darilo. 
Kažipot na tvoji poti.  <3

Leta in leta vztrajaš na svoji poti in marljivo delaš korake proti svojemu cilju in potem.. se začne dogajati. Ti pa.. namesto, da bi bil srečen, se znajdeš pred novim izzivom- kako sprejeti?  <3 
Sprašuješ se:”Je mar res, lahko tako preprosto?”
Ja, res ja!!  🙂

Moje današnje sporočilo vam je, da NIKOLI NE OBUPAJTE! 
Vztrajajte na svoji poti!
Borite se! 
Za svoja prepričanja.
Za svoje sanje.
Za svoje cilje.
Za ljudi, ki so vam pomembni. 
Zase.
Za tistega majhnega, igrivega in ranljivega otroka, ki je v vsakem izmed nas.  <3

Pride čas, ko se vse postavi na svoje mesto. Ko so vse rane zaceljene, vsi dolgovi poplačani in največje sanje izpolnjene. 
Kdaj?
Ko je čas pravi in to sami sebi dovolimo.  <3 
Do takrat pa se je treba truditi, poizkušati, se včasih problemu preprosto nasmejati, se kdaj pa kdaj pošteno razjeziti, se ves čas učiti, ne obsojati (niti sebe) in dati v vsaki situaciji narediti najboljše, kar zmoremo.
Problem brez rešitve ne obstaja- pa saj to veste, a ne?  😉
Če na svoji poti ne znamo biti srečni, nas tudi prihod na cilj ne bo osrečil…

Ni komentarjev

Objavi komentar