Naj se še tako trudimo, načrtujemo, tehtamo, v odločitve vpletamo razum in srce, pretekle izkušnje, nasvete prijateljev in strokovnjakov, spoznanja pridobljena v meditacijah ali sanjah, rezultate pridobljene v strokovnih študijah in ne vem še kaj… se nam včasih zgodi, da usekamo mimo!
Ampak tako…kapitalno!
Lahko nas to potare, nam vzame voljo do življenja in je prikladen izgovor, da ne poizkušamo več.
Lahko pa… si dovolimo en dan žalosti, potočimo kakšno solzo, zaloputnemo s kakšno omaro, se morda ob glasni glasbi izkričimo, ko smo sami v avtu, gremo na dolg sprehod ali s prijateljico napademo in uničimo čokolado z lešniki, potem pa gremo naprej. 🙂
Sčasoma je jeze in obupa vedno manj. Življenje te nauči, da je vsaka stvar za nekaj dobra, pa tudi to, da SE ZMAGOVALCI VEDNO POBEREJO in poizkušajo znova in znova. Dokler in kolikokrat je pač treba. <3
V coni udobja bolj težko napredujemo, ko smo izven nje, pa gre težko brez napak… 🙂
Kam sodimo, določimo samo mi sami.
Vse ostalo so izgovori in prekladanje odgovornosti.
Ne z eno in ne z drugo odločitvijo ni nič narobe.
In… včasih je tako prijetno odigrati vlogo žrtve. 🙂 Iskreno in brez kančka sarkazma menim, da s tem sploh ni nič narobe! Le zavedati se je moramo in ne predolgo vztrajati v njej. 😉
Dragi Zmagovalci in vsi tisti, ki se boste to odločili postati, pa tudi vsi tisti, ki vam je težko in v tem trenutku ne vidite rešitve in ne zmorete koraka… želim vam lep dan in vam polagam na srce, da ČISTO VSI ZMORETE in NIKOLI NISTE SAMI! <3
Ja, napake so lahko tudi inspiracija! <3
Sploh pa… kako veste, da so napake…? Morda pa mora biti točno tako, da se življenje lahko odvije tako, kot je treba….? <3
